Moč je v naravi.

Aktualna opravila

Čas je za paradižnik

maj-julij
 



Latinsko ime: Solanum lycopersicum prej Lycopersicon lycopersicum
Družina: Solanaceae – razhudnikovke
Domača imena: paradajz, maslenika, pomidori, rajsko jabolko

Izvor

Paradižnik je toplotno zahtevna zelenjavnica, ki izvira iz Južne Amerike (na področju od Mehike do Peruja). V Evropo so ga prinesli okrog leta 1550. Najprej so ga gojili samo kot okrasno rastlino, ker so bili prepričani, da je strupen. Šele po 300 letih so ga ljudje sprejeli in postal je ena najbolj pomembnih in priljubljenih zelenjavnic.
Paradižnik spada v družino razhudnikovke (lat.ime Solanaceae). V družini je90 rodov in med 2000 do 3000 vrst. Paradižnik je zelo soroden krompirju, in jajčevcem. V družini razhudnikovk pa med bolj znanimi rastlinami srečamo še papriko in čili (Capsicum), tobak (Nicotiana), kristavec (Datura), volčjo češnjo (Atropa belladonna), volčje jabolko (Physalis) in še mnoge druge.

Kaj vsebuje in zdravilne učinkovine paradižnika?

Značilno za njih je, da vsebujejo alkaloid solanin. Za človek je ta alkaloid strupen že v majhnih količinah. Njegova vloga pa je rastlino zaščititi pred glivami in škodljivci. Prisoten je v vseh delih rastline, zato ne smemo uživati nezrelega paradižnika in surovega krompirja.
Paradižnik gojimo zaradi njegovih plodov, ki različnih oblik in barv. Barvni spekter plodov se razteza od številnih rdečih odtenkov do rumene, oranžne in celo zelene. Še posebej pa so zanimive sorte z marmorirano oz črtasto povrhnjico.
Vsebuje mnogo vode in relativno majhne količine suhih koristnih snovi. Paradižnik vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov. Vsebuje tudi veliko vitamina A in C. Rdečo barvo mu daje karotenoid likopen, njegova vrednost je najvišja poleti, ko je največ sonca. Likopen je pomemben , ker lahko sam ali v kombinaciji z drugimi hranilnimi snovmi poveča zaščitni faktor kože(zaščita pred škodljivimi sončnimi žarki). Paradižnik je poleg likopena tudi bogat vir drugih hranilnih snovi, ki se pri pospeševanju zdravja in vitalnosti med sabo dopolnjujejo. Vsebuje malo kalorij, veliko prehranske vlaknine, kalija in drugih mineralov. Vsebuje tudi določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na naše notranje organe.

Ljudsko zdravilstvo paradižnik uporablja za zdravljenje in lajšanje številnih bolezenskih motenj. Pospešuje nastajanje krvi, znižuje krvni tlak, pospešuje prekrvavitev in izločanje želodčnega soka, ugodno deluje na srce in obtočila, uravnava prebavo... Zato se pogosto uporablja pri raznih dietah (sladkorni in ledvični bolniki), pri revmi, želodčnih in ledvičnih kamnih, slabi prebavi in telesni utrujenosti. Paradižnikove liste (kopel) uporabljamo za zdravljenje išiasa.
Paradižnik se v prehrani uporablja šele od 19. stoletja. Uporabljamo svežega (za pripravo solat), kuhanega (omaka, juhe), pečenega ali sušenega, ki ga lahko vložimo v olivno olje. V solatah ga lahko uporabljamo samostojno ali kot mešano solato, iz dozorelega paradižnika pripravljamo juhe, omake, sokove... Plodove lahko nadevane pečemo skupaj z drugimi vrtninami. Ima prijeten okus, hrani daje barvo in bogat okus, osvežuje, gasi žejo in povečuje tek.

Vzgoja paradižnika

Rastline paradižnika si lahko pridelamo sam ali pa kupimo sadike. Vzgoja iz semena ni zahtevna. Seme sejemo v zabojčke od sredine februarja naprej. Ko se prikažejo 4štirje listi, rastlinico prepikiramo v manjši lonček. Šele ko se razvije 8. list, paradižnik presadimo v večje lončke, kjer počakajo do končnega sajenja (na prosto ali v posodo).

Sajenje paradižnika

Na prosto ga presadimo po »ledenih možeh«, na Primorskem lahko že prej, odvisno od temperature.

Na prosto ga sadimo v globoke jame. Jama mora biti dovolj globoka, da vanjo spravimo celoten koreninski sistem in steblo do prvih listov. Paradižnik uspeva v dobrih odcednih tleh bogatih s humusom, zato vam priporočamo, da v sadilno jamo dodate Substral Naturen BIO-substrat za paradižnike in plodovke, ki tla obogati in izboljša njihovo strukturo. Paradižnik potrebuje tudi veliko hranilnih snovi, zato jih je potrebno  že ob sajenju dobro pognojitio, kasneje pa redno dognojevati. Na voljo je precej različnih vrst gnojil, ki so namenjene gnojenju paradižnika ob sajenju na prosto. Izbirate lahko med:

Po sajenju moramo rastline redno oskrbovati, predvsem potrebujejo paradižniki in tudi druge plodovke veliko vode. Ko jih zalivamo jih je potrebno zaliti temeljito, bolje jih je zalivati 3x tedensko in takrat obilno kot vsak dan po malo. Ob vsakem drugem ali tretjem zalivanju lahko vodi za zalivanje dodamo Substral Naturen tekoče organsko mineralno gnojilo za paradižnike in zelišča ali Substral univerzalno tekoče mineralno gnojilo za vrt. V izogib napornemu in neprijetnemu pletju lahko na gredo položimo črno folijo, ki preprečuje rast plevelom, ogreje tla in zadržuje vlago.
Rastline paradižnika so lahko grmičaste ali visoke. Grmičaste sorte ne potrebujejo opore in jih ne pinciramo in ne vršičkamo. Visoke vrste potrebujejo oporo, jih redno pinciramo (odstranjujemo stranske poganjke, ki odganjajo iz zalistnikov) in po potrebi tudi vršičkamo. To počnemo, da povečamo zgodnost in izenačenost dozorevanja.

Sajenje paradižnika v posode

Paradižnik lahko posadimo tudi v posode. Izbrati moramo primerno veliko posodo, najboljše so glinene. Na dno posode natresemo nekaj debelejšega proda , da poskrbimo za drenažo, nato pa dodamo Substral Naturen BIO-substrat za paradižnike in plodovke. V posodo damo sadiko paradižnika jo rahlo pritisnemo ob podlago in nato posodo napolnimo z zemljo, vendar ne čisto do vrha. Ob sajenju lahko dodamo v posodo Substral Osmocote gnojilo za paradižnik ali Substral palčke za gnojenje paradižnika. Kasneje rastline dognojujemo Substral Naturen tekoče organsko mineralno gnojilo za paradižnike in zelišča ali Substral univerzalno tekoče mineralno gnojilo za vrtl. Paradižniki, ki rastejo v posodah potrebujejo večje količine vode, kot tisti, ki rastejo na prostem.
Plodovi dozorevajo postopoma, obiramo jih šele, ko so povsem zreli, kajti šele takrat razvijejo svojo pravo aromo.
Pri paradižniku nam večje težave kot škodljivci povzročajo razne bolezni in motnje. Proti njim se borimo na različne načine. Če ne želimo uporabljati kemičnih pripravkov, moramo poskrbeti, za pravilno vzgojo (upoštevati moramo kolobar, sadilno razdaljo, lego, primerna tla,...) in za pravilno oskrbo z vodo in hranili. S tem poskrbimo, da vzgojimo zdrave in močne rastline, ki bodo uspešno kljubovale vsem nevšečnostim.
Zapomnite se, da so najokusnejši paradižniki tisti, ki so pridelani doma. Le tam lahko popolnoma dozorijo in razvijejo ves svoj okus. Razlika med njimi in kupljenimi je v tem, da kupljene pobirajo še nedozorele in tako ne razvijejo pravega okusa. Poleg tega jih po navadi gojijo v pokritih prostorih (rastlinjakih), kjer nimajo neposrednega stika s soncem, ki je pomemben za razvoj likopena in nastanek vitaminov.



... seznam prihajajočih opravil

... predhodno opravilo ... naslednje opravilo
 


SUBSTRAL Naturen Bio Substrat za paradižnike in zelenjavo



© 2012 Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH
* Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno natančno preberite etiketo in informacije o izdelku.
** Pesticide uporabljajte varno. Pred uporabo natančno preberite etiketo in navodila. Prosimo, upoštevajte, simbole in opozorila na navodilih za uporabo.