Moč je v naravi.

Aktualna opravila

POLŽI- kako zaščitimo pridelek pred njimi

april-september
 



POLŽI

Po vsakem dežju posije sonce in pridejo polži, bi lahko rekli. Ob pogledu na opustošenje, ki ga zagledate, objedene liste, požrte mlade bilke in srebrno lesketajoče se jagode se vam zagotovo dvigne pritisk. Prišla je pomlad in vrnili so se polži. Polži so ena največjih in najbolj trpežnih nadlog, ki lahko prizadenejo vrtičkarje. Da bi bili v boju za lepe rastline uspešnejši od njih, je dobro poznati nekaj osnovnih značilnosti in navad, ki jih imajo.

 

Po domače delimo polže na tiste »s hišico« in tiste »brez hišice«. Nekoliko bolj natančno jih razdelimo na polže golače (to so tisti brez hišic), ki se naprej delijo še na lazarje in slinarje. Lazarji so kot smo že omenili brez hišic, pri nas sta najbolj pogosta veliki rdeči lazar in v zadnjem času španski oz. portugalski lazar. Med slinarji pa so pri nas najbolj pogosti mrežasti, veliki in poljski slinar. Polži brez hišice spadajo med najbolj škodljive vrste polžev saj lahko v enem dnevu pojejo hrane, kar za polovico svoje teže (do 10 g).

Druga velika skupina polžev s seboj nosi lastno hišo in so v primerjavi s tistimi brez nje pravi angelčki. Škode, ki jih povzročajo pa so v primerjavi s škodami, ki jih povzročajo golači majhne, skoraj nepomembne. Med najpomembnejše polže s hišico spadajo vinogradniški, vrtni in gozdni polž.

 

Ne glede na to, koliko škode nam naredijo jih ne želimo popolnoma iztrebiti, temveč samo omejiti škodo, ki jo povzročajo. Polži imajo navkljub slabemu slovesu, skupaj z deževniki pomembno vlogo pri nastajanju humusa. Poleg tega odstranjujejo različne ostanke, tako rastlinske kot živalske, ter se prehranjujejo z glivami, algami in lišaji. Pomagajo celo pri prenašanju cvetnega prahu in s tem pri opraševanju.

 

Polže najdemo povsod, tako v vodi kot na kopnem. Kopenski, ki nam parajo živce živijo v živih mejah, na vrtovih, v gozdovih... celo v visokogorju (našli so jih na nadmorski višini 1800 m). Povprečno naj bi živelo v kubičnem metru zemlje 200 polžev. Ker so aktivni predvsem ponoči (90 % polžev na vrtu je preko dneva skritih), jih težko odkrijemo . Polži veliko spijo in tako preko dneva počivajo. Za počitek si izberejo mesta, kjer se vlaga zadržuje preko celega dne (pod kamenjem, trohnečimi deskami, mokrem kompostu, živih mejah, špranjah v zemlji...). Iz skrivališč prilezejo zvečer, ko se ohladi in pojavi rosa. Podnevi so aktivni le v deževnem in vlažnem vremenu.

 

Zapomniti si moramo, da ob mili zimi, ne prezimijo samo jajčeca ampak tudi mladi in odrasli polži in da v tem primeru lahko pričakujemo povečanje števila polžev. Polžem zelo prijajo vlažne pomladi ter vlažna in ne preveč vroča poletja. Najbolj jim ugajajo temperature med 12° in 22°C ter 20-30% talna vlaga. V nasprotnem primeru po zimah z nizkimi temperaturami in suhih pomladih ter poletjih ne pričakujemo pojava večjega števila polžev.

Polži so dvospolniki, kar pomeni, da ima ena žival tako žensko kot tudi moške spolne organe. Parijo in razmnožujejo se od pomladi do jeseni. Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži, ki spolno dozorijo že po 60-ih dneh.

 

Razlog da se prerazmnožijo je tudi v tem, da so prilagodljivi jedci. Sicer je večina stvari na njihovem jedilniku rastlinskega izvora, prehranjujejo se pa tudi z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, algami, lišaji mahom... V eni noči se zaradi iskanja hrane lahko premaknejo tudi do 10 m in se proti jutru vrnejo na mesto kjer počivajo.

Polži imajo izjemno razvit občutek za orientacijo in dobro razvite receptorje za okus. Te dve njihovi lastnosti s pridom izkoristimo pri nastavljanju vab za zatiranje.

 

Polži največ škod povzročijo spomladi na kalečih rastlinah in v vlažnih poletnih mesecih na vrtninah, kjer objedajo tako liste kot plodove. Napadejo tudi krompir in sadno drevje, pa tudi nekaterih okrasnih cvetlic se ne branijo (hoste). Z objedanjem uničijo ali močno poškodujejo rastline. Takšne rastline so bolj dovzetne za bolezni in bolj občutljive na neugodne vremenske razmere.

 

Telo polžev je mehko, in sestavljeno večinoma iz vode (polži golači vsebujejo do 85% vode). Sluz, ki jo izločajo jim pomaga pri premikanju. Pomemben podatek je tudi, da polž pogine, če izgubi več kot 30% vode, kar pa ne velja za španskega lazarja, ki lahko izgubi tudi več kot 50% vode. Takrat preide v stanje »dormance« (mirovanja) in ob stiku z vodo ponovno oživi. Španski lazar je zanimiv tudi zaradi tega, ker se lahko pojavlja v številnih barvnih odtenkih: od oranžno rdeče do rdeče rjave (barva je odvisna od hrane in temperature).

 

Vse te stvari moramo upoštevati, če se želimo očuvati naš pridelek. Za zatiranje polžev uporabljamo različne metode: mehanske, agrotehnične, biološke in kemijske načine. Najpomembnejše je, da začnemo ukrepati pravočasno, in sicer , da začnemo z zatiranjem že pred odlaganjem jajčec (pozno poleti). Tudi pri obdelavi tal tako spomladi kot jeseni moramo biti pozorni na gnezda z jajčeci, ki jih je potrebno uničiti, takoj ko jih odkrijemo. Pomembno je tudi upoštevanje kolobarja, odstranjevanje plevela in redna košnja.

Lahko pa posejete ali posadite rastline, ki polže odvračajo: vrtni ognjič, kapucinka, pelin, žajbelj, timijan, česen, čebula, sivka, kalifornijski mak, bezeg ter vratič. Posejemo ali posadimo jih ob robu ali med rastline. Žametnica (tagetes) npr. in tudi še nekatere druge rastline pa ravno nasprotno polže močno privablja(jo), zato se ji(m) izogibamo.

Mehanski načini izvajamo s snovmi, ki polžem odvzemajo vlago in preprečujejo prehod (žagovina, lesni pepel, kamena moka, žgano apno ali apneni dušik). Odvračalno na polže delujejo tudi nekatere rastline: bela detelja, žajbelj, šetraj, hren,... Lahko jim nastavimo v tla pasti in jih napolnimo s pivom. V tujini uporabljajo »električne ograje« s katerimi ogradimo gredice in jih priklopimo na vir napajanja (baterija). Uporabljajo se tudi bakreni trakovi, saj naj bi polževa sluz v stiku z bakrom povzroči nastanek elektrostatičnega potenciala.

Biološki načini: z naselitvijo naravnih sovražnikov kot so: krti, žabe, krastače, ježi, ptice, hrošči brzci,..., tako da jim pripravimo primerna zavetišča. Lahko se odločimo tudi drugače in naselimo  vinogradniške polže (s hišico), ki se prehranjuje z jajčeci polžev golačev. Če imamo možnost pričnemo lahko tudi z rejo perutnine (kokoši, race, gosi), ki tudi učinkovito uničuje polže in žuželke.

Med agrotehnične ukrepe, s katerimi zmanjšujemo populacijo polžev štejemo obdelavo tal. Zgodaj spomladi v suhem vremenu na polže neugodno deluje tudi raztros mineralnih gnojil in rahljanja zemlje.

Kemične metode: Uporabimo lahko pripravke na osnovi metaldehida ali železovega III fosfata. Gre za prehranske vabe, ki z vonjem privabljajo polže in jih hkrati odvračajo od rastlin.

Železov III fosfat ni strupen za toplokrvne živali, raztopi se šele v polževem želodcu. Slabše pa deluje na odrasle polže.

Metaldehid deluje tako želodčno kot kontaktno.

 

Dokler polžev ni veliko se proti njim lahko borimo s pobiranjem ali s kakšno od zgoraj omenjenih mehanskih in bioloških načinov. Ob pojavu invazije pa je najbolje uporabiti fitofarmacevtska sredstva. Uporaba sredstva Naturen BIO sredstvo proti polžem je dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu.

 





... seznam prihajajočih opravil

... predhodno opravilo
 



© 2012 Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH
* Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno natančno preberite etiketo in informacije o izdelku.
** Pesticide uporabljajte varno. Pred uporabo natančno preberite etiketo in navodila. Prosimo, upoštevajte, simbole in opozorila na navodilih za uporabo.