Moč je v naravi.

Aktualna opravila

Vrtne jagode

maj
 



Jagode so najbolj priljubljeno jagodičevje v domačem vrtu. Za gojenje ne potrebujejo veliko prostora saj jih lahko gojimo na gredi ali v posodi. Zelo dobro se prilagajajo talnim in podnebnim  razmeram. V Sloveniji rastejo tri vrste »divjih« jagod, med njimi tudi navadni jagodnjak oz. gozdna jagoda. Prve vrtne jagode kot jih poznamo danes so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih gozdnih jagod v Franciji leta 1750.
Težava z jagodami je v tem, da sezona prehitro mine. Vendar če imamo dovolj prostora in za gojenje izberemo primerne sorte, lahko sezono obiranja jagod razširimo na celih 6 mesecev, od maja do prvih jesenskih slan.
Najbolj cenjene sorte so tiste, ki rodijo poleti, vendar pa so na našo veliko žalost rodne samo enkrat na leto. Med njimi ločimo rane sorte, ki rodijo od konca maja do konca junija; srednje sorte, ki rodijo od srede junija do srede julija in pa pozne sorte, ki zorijo od začetka do konca julija.
Mesečne ali večkrat rodne jagode podaljšajo sezono obiranja vendar njihov pridelek ni tako obilen. Plodovi pa so v primerjavi z poleti zorečimi sortami manjši in manj sladki.
Poznamo pa tudi alpske jagode, ki rodijo drobne, vendar aromatične plodove, ki jih imenujejo tudi gozdne jagode.
Na izbiro pa imamo tudi posebne sorte jagod z rožnatimi cvetovi, belimi plodovi, z okusom, ki spominja na ananas,...
Jagodam ustreza sončna in zavetna lega. Na gredi kamor jih bomo posadili, nekaj let pred tem ne smemo gojiti krompirja, paradižnika, krizantem ali jagod (bolezni). Tla naj bodo rahla do srednje težka, rahlo kisla (pH 5,5-6,5) z veliko organske snovi in dobro odcedna. Jagode preživijo tudi zimske temperature do –25°C, pri čemur korenine pomrznejo, ko je temperatura tal pade pod -8°C.
Gredo oz. greben na katerega bomo jagode posadili pripravimo vsaj mesec pred sajenjem. Odstranimo vse plevele, zemljo prekopljemo in na 1 m3 zemlje dodamo vedro komposta ali dobro preperelega gnoja.
Sadimo lahko sadike z golimi koreninami ali pa sadike iz lončkov. Na grebenu jih sadimo na razdaljo 0,2-0,4 x 0,2-0,4 m.
Na gredo oz. greben najprej položimo črno folijo, ki preprečuje rast plevelom, zadržuje vlago v tleh in ščiti plodove pred prstjo in polži. Jagode sadimo v reže, ki so v foliji že narejene ali pa reže napravimo sami.
Pri sajenju sadik z golimi koreninami najprej v sadilni jami oblikujemo manjši greben na katerega položimo sadiko. Paziti moramo, da korenine enakomerno razprostremo na vse strani in da je koreninski vrat na isti višini, kot površina. Jamo nato zasujemo, pohodimo tla nad koreninami in sadiko temeljito zalijemo.
Če sadimo sadike, ki rastejo v lončkih, je potrebno izkopati nekoliko večjo sadilno jamo in na dno damo nekaj zemlje ali že pripravljene sadilne mešanice. Nato vzamemo sadiko iz ločka in jo položimo v jamo. Koreninski vrat mora biti tu nekoliko nižje od površine. Jamo zasujemo z sadilno mešanico in temeljito zalijemo.
Sadike z golimi koreninami sadimo konec avgusta, sadike iz lončkov pa lahko ob ustreznem vremenu sadimo preko celega leta.
Na novo posajene rastline je potrebno redno zalivati, prav tako starejše v primeru suše. Zalivamo jih vedno zjutraj, da se do večera rastline osušijo (bolezni). Izogibati se moramo temu, da omočimo plodove (nastanek bolezni).
Glavno rastno obdobje je v pozni pomladi in začetku poletja. Najbolj optimalne temperature za razvoj so med 10 in 25 °C. Jagode so večinoma samooplodne, za popolnejšo oplodnjo pa poskrbijo veter in žuželke (čebele in čmrlji).
Ker so jagode nizko rastoče rastline, je potrebno redno odstranjevati plevele, saj drugače pride do občutnega zmanjšanja pridelka. Pri odstranjevanju plevela z okopavanjem, moramo paziti , da ne poškodujemo korenin ali koreninskega vratu.
Večina rastlin oblikuje pritlike, ki jih lahko odstranimo ali pa ne. Priporoča se odstranjevanje, saj je drugače oteženo okopavanje in odstranjevanje plevelov, pa tudi pridelek je manjši in jagode so bolj drobne.
Jagode škropimo po potrebi ob pojavu bolezni oz. škodljivcev, paziti moramo na karenčno dobo. Na jagodah največ težav povzročajo polži, pogoste so tudi listne uši in pršice, med boleznimi pa siva plesen in listna pegavost.
Jagode gnojimo v marcu ali aprilu, pri tem pa pazimo, da gnojilo ne pade na liste. Gnojimo jih še enkrat po prvem obiranju.
Zastiranje je pri jagodah zelo pomembno, ker z njim preprečimo, da bi plodovi prišli v stik z zemljo (gnitje). Za zastiranje lahko uporabimo slamo, ki jo dodamo, ko se jagode začnejo debeliti, lahko pa že pri sajenju uporabimo črno folijo. Za zastiranje lahko uporabimo tudi druge stvari: lubje, sekanci,...
Ko plodovi enkrat dosežejo svojo velikost zorijo zelo hitro, zato je potrebno rastline pregledati vsak dan in obrati zrele jagode. Obiramo jih zjutraj, ko so plodovi suhi. Obrane plodove zaužijemo čim prej. Za nekaj dni jih lahko shranimo tudi v hladilnik, lahko pa jih predelamo v marmelade, sokove, kompote, lahko jih tudi zamrznemo. Pred pranjem in shranjevanjem ne smemo odstraniti »muhe«, ker drugače v plod vstopi voda.
Jagode lahko gojimo tudi v posodah in sicer v loncih, koritih, visečih košarah, vrečah s kompostom,... Najbolj poznana posoda za gojenje jagod je glinen lonec, ki ima ob strani spiralno razporejene luknje, imenovan tudi jagodnik. Poleg tega jagode gojijo v zaprtih prostorih (rastlinjakih, tunelih,... na substratu ali hidroponsko).
Gojenje jagod v posodah ima poleg dekorativne vrednosti, tudi nekaj drugih prednosti: polži ne pridejo do plodov, obiranje je lažje, tudi varstvo pred pticami je bolj enostavno. Je pa pri gojenju jagod v posodah biti bolj pozoren na oskrbo z vodo.
Tako gozdne kot tudi vrtne jagode imajo več vitamina C kot citrusi. Vitamin C je znan antioksidant (zmanjšuje tveganje za obolelost za rakom). V 100 g svežih jagod količina vitamina C skorajda zadošča priporočeni dnevni vrednosti. Poleg vitamina C vsebujejo še vitamin A ter beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine in mikroelemente kot so kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij...
Zato ni presenečenje, da so jagode kot zdravilno rastlino uporabljali že v stari Grčiji in antičnem Rimu.
Uživanje svežih plodov znižuje krvni tlak in delujejo odvajalno. Čaj iz svežih listov pomaga pri driski, čaj iz posušenih listov in korenin pa lajša težave pri uriniranju, čisti ledvice in mehur, pomaga pri zlatenici, lajša črevesne in želodčne težave, blaži oslovski kašelj in astmo ter čisti kri. Čaj iz posušenih listov jagod je tudi okusen dodatek  čajnim mešanicam.
Uporabljajo jih tudi za beljenje zob (vsebujejo fluor), še posebej pa so primerne za diete – so skoraj brez kalorij, vsebujejo pa obilico vitaminov in mineralov.
Žal pa jagode niso primerne za vse.. Nekateri ljudje  so na jagode namreč alergični. Alergen, ki sproži reakcijo, naj bi bil povezan z rdečo barvo. Znanstveniki z univerze Lund,so uspeli ugotoviti, da je za alergično reakcijo odgovoren določen protein v rdečih jagodah, ki spominja na znani alergen pelod breze.



... seznam prihajajočih opravil

... predhodno opravilo ... naslednje opravilo
 



© 2012 Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH
* Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno natančno preberite etiketo in informacije o izdelku.
** Pesticide uporabljajte varno. Pred uporabo natančno preberite etiketo in navodila. Prosimo, upoštevajte, simbole in opozorila na navodilih za uporabo.